Naravna in kulturna dediščina Loškega Potoka
Loški Potok se razprostira na jugu Slovenije tik ob državni meji s Hrvaško. Nahaja se na skrajnem zahodu Dolenjske ob prehodu na Notranjsko. Nadmorska višina naselij v občini Loški Potok se razprostira od 470 m do 800 m, kar vpliva na ostro podnebje. Zime so hladne in dolge, pogosti sta tudi pozna slana spomladi ter temperaturna inverzija v dolinah in kotlinah. Neugodne vremenske, kamninske in posledično tudi pedološke razmere za razvoj kmetijske in sadjarske dejavnosti dajejo dobre pogoje za rast gozdov. Kar 75 % površja tukaj prekrivajo gozdovi, ki imajo že iz preteklosti pomembno vlogo v vsakdanjem življenju domačinov, saj so se ti preživljali z delom v gozdovih tako doma kot tudi na tujem. V današnjem času gozd poleg lesa ponuja tudi druge danosti, ki vsako leto v kraj privabljajo vse več obiskovalcev. Ti se s hvaležnostjo vračajo v Loški Potok, v čudovito naravo in prostrane gozdove, ki obiskovalce v vsakem letnem času po svoje nagovarjajo. Spomladi navdihujejo s prebujanjem rastlinja, poleti popotniku nudijo počitek v hladni senci, jeseni polnijo košare z užitnimi plodovi, pozimi pa prekriti s snežno odejo opominjajo, da je čas za počitek.
Retijska uvala
Ob raziskovanju posebnosti Loškega Potoka se boste čudili skrivnostnim pojavom dinarsko-kraškega sveta, ki jih je tekom let izoblikovala narava. Tu lahko najdete značilne vrtače, kraško polje s ponikalnico in tudi manjše kraške jame. Peš se lahko sprehodite po eni najznamenitejših kraških uval v Sloveniji, po Retijski uvali. Svoje ime je uvala dobila po vasici Retje, ki jo obdaja. Ob močnem deževju se vas Retje začasno spremeni v polotok, saj dno uvale napolni voda, ki se zbere iz okoliških hribov in priteče iz različnih izvirov ob robu kotanje. Začasno jezero, ki nastane ob poplavi, že vrsto let navdušuje otroke in mladostnike, ki se radi preizkusijo v vožnji s čolnom, splavom ali supom. Aktivnosti na vodi pa so aktualne samo kakšen dan ali dva, saj voda hitro odteče s površja v podzemlje proti Loški dolini in naprej proti Ljubljanici. Na koncu razpotegnjene kraške doline kuliso krajinskega območja Retijske uvale slikovito dopolnjuje cerkvica sv. Florijana.
Travniško polje
V kolikor vas pot zanese v južni del kraja v vas Travnik, tam lahko raziščete obronke Travniškega polja. To je pravo kraško polje s ponikalnicama. Tu izvirata in ponikneta Mežnarjev potok in Loški potok, ki mu domačini pravijo Malenščica. V svojem ritmu vijugata po Travniškem polju, ki ob močnem deževju tudi poplavlja. Voda s tega površja odteka v Ribniško dolino. Ob Malenščici so včasih delovali trije mlini, ki so jim domačini rekli »malni«, od tod je potok dobil svoje poimenovanje.
Tabor
Osrednja vzpetina v središču občine se imenuje Tabor in je lepa izhodiščna razgledna točka v kraju. Omenjeni osamelec je svoje poimenovanje dobil v času turških vpadov, tja so se namreč zatekali prebivalci pred Turki. Z vrha vzpetine lahko uživate v razgledu na okolico ali pa si ogledate notranjost farne cerkve sv. Lenarta ali cerkvice sv. Barbare na pokopališču.
Pohodništvo
Ljubitelji pohodništva in sprehodov v naravo lahko v Loškem Potoku prijetno izkoristijo svoj čas. V okolici je nešteto možnosti tako za krajše sprehode kot tudi daljše pohodniške ture. Pot lahko načrtujete krožno ali pa ciljno na vrh kakšne vzpetine. Vselej pa vas bo ta vodila skozi gozdove, kjer se lahko naužijete svežega zraka in vonja iglavcev ter prostranih travnikov, ki ponujajo lepe razglede na okolico. Na pot se lahko podate sami ali pa se udeležite tradicionalnih pohodov v organizaciji potoških in dragarskih društev.
Kamni grič
Med domačini kot tudi med obiskovalci je v vseh letnih časih zelo priljubljen obisk planinske koče na Kamnem griču oziroma Kamengriču. Planinska koča Kamni grič se nahaja na razgledni vzpetini na nadmorski višini 1017 m, jugozahodno od Sodražice, in je lahko dostopna z glavne ceste Sodražica–Hrib – Loški Potok, do nje pa vodijo tudi označene planinske poti iz različnih smeri, iz Sodražice, Nove Štifte, Travne Gore in Loškega Potoka. Do nje se lahko povzpnete peš ali s kolesom. Koča je v sezoni odprta za konec tedna in praznike. Ob lepem vremenu se opazovalcu odpira lep razgled s travnatega vrha na okoliško hribovje ter na Julijske in Kamniške Alpe. Izkušen opazovalec lahko od tu vidi tudi Triglav.
Jazbina
Malo manj znan pohodniški cilj z lepim razgledom na grebenu Velike Jazbine pa se nahaja na zahodni strani občine. Pot je nekoliko zahtevnejša, saj se na nekaterih predelih strmo vzpenja po skalnatem terenu. Pohod po Šegovi poti pričnete v zaselku Matevljek in nadaljujete po kolovoznih in gozdnih markiranih poteh, mimo lovske koče »Špelca« ter naprej pod strmimi skalnimi pečinami do Votle stene. Votla stena je kraška jama v steni Velike Jazbine in naj bi bila po nekaterih pisnih virih del velikega rimskega zapornega zidu – Claustra Alpinum Iuliarum, ki so ga Rimljani gradili kot obrambni sistem z utrdbami, zapornimi zidovi, stolpi, trdnjavami, kasteli. Na ta način so hoteli zavarovati rimski imperij pred vdorom ljudstev z vzhoda. Od Votle stene nadaljujete pohod po markirani poti do razglednega vrha Velike Jazbine na nadmorski višini 1201 m. Pot lahko nadaljujete proti Petelinjeku in prek Pogorišč, Mašuna, Jelenjega vrha in Retijske uvale ter jo krožno zaključite na Hribu ali pa se po isti poti z vrha Velike Jazbine vrnete do izhodišča v Matevljeku. Priporočamo ustrezno pohodniško opremo.
Kolesarstvo
Okolica Loškega Potoka s svojo odmaknjenostjo in manj prometnimi cestami privablja številne ljubitelje kolesarstva. Po naši slikoviti pokrajini se lahko vozite s cestnimi kolesi, t. i. »specialkami«, kot tudi z gorskimi in treking kolesi. Svetujemo dobro telesno pripravljenost, saj se Loški Potok nahaja v hriboviti okolici in vas skoraj na vseh poteh pričakujejo vzponi in spusti. Nekaj predlogov z opisi poti in višinskimi profili si lahko ogledate na naslednjih povezavah:
Potoški narečni slovar
Poraslost pokrajine z gozdom in njena odmaknjenost sta botrovali temu, da se je v govoru Potočanov ohranilo precej narečnih posebnosti in arhaizmov, ki jih ni zaslediti v drugih narečjih ali knjižnem jeziku. Potoški govor spada v dolenjsko narečno skupino, njegove posebnosti in pojočo lepoto govorice boste hitro odkrili ob prijetnem klepetu z domačini. Tisti, ki vas narečja pritegnejo in v sebi skrivate raziskovalno žilico, pa lahko kliknete na spletno stran nastajajočega slovarja govora Loškega Potoka, kjer si poleg slovarskega dela lahko ogledate pripadajoče slike, avdio in video posnetke za posamezne podteme. Narečni slovar potoškega govora, ki je še v fazi dopolnjevanja, je dostopen s klikom na povezavo http://slovar-orodja.si/. Omenjena aplikacija je nastala leta 2018 v okviru Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist, ki ga je razpisal Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada. Pri njegovem nastanku so sodelovali študentje slovenistike s Filozofske fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete in Fakultete za računalništvo in informatiko z njihovimi mentorji, Osnovna šola dr. Antona Debeljaka Loški Potok kot partnerica projekta, študenta iz domačega okolja ter domačini Loškega Potoka. Z omenjenim projektom se tudi v zavesti Potočanov vse bolj razrašča spoznanje, da je narečni govor del naše dediščine, na katero smo ponosni in jo moramo ohranjati.